KajaR
Vesela me je. Vsakič znova in znova, me nestrpno pričakuje.
In ko me zagleda, me prijazno pozdravi. S svojimi očkami, mi napolni srce s
toplino. In potem se nežno stisne k meni in čaka, da bi jo česala. Pozna me,
morda celo bolje kot kdorkoli drug. Ve, kdaj se mora še posebej potruditi, da
mi pričara nasmeh. Ve, kdaj je primeren trenutek za norčije in ve tudi, kdaj
mora biti pridna.
Spomnim se, še nedolgo nazaj je bila le majhna kepica, ki se
je zgubila nekje v naročju. Tako prikupna, da se je vanjo zaljubil prav vsak že
na prvi pogled. Bila je trmasta. In odločna. Ko se je odločila, da nekaj ne
želi, je tako pač moralo biti. Vzporedna mojemu karakterju, bi lahko rekli. In
ko jo danes med najinim sprehodom tako opazujem, ugotavljam kakšna lepotica je
postala. Prilastila si je mojo celoto in med nama je zaupanje. Iskrenost.
Preprosto … se imava radi.
Ne zna govoriti, a če
ji prisluhneš s srcem, slišiš.
Ne zna stvari
narisati, napisati … a ti jih odlično pokaže.
Ne more te objeti … a
zmeraj je ob tebi, ko si zaželiš objem.
Ne zanima je tvoja frizura, obleka, statusni položaj. Briga
jo znamka telefona. Pomemben si ji le TI. In čas, ki ga podariš nekomu, ki ne
obsoja. Ki se te razveseli in te sprejema točno takšnega, kot si.
Skoraj bo že peto leto odkar sva skupaj. Pogrešam jo, ko sem
nekje tisoče km stran od doma. In zmeraj se neskončno razveseli moje vrnitve
nazaj domov. Življenje brez nje preprosto ne bi bilo tako pestro, razgibano.
Lepo. Moja bela lepotica, Lady.
Današnji dan je tako namenjen vsem tistim, ki nam vračajo
brezpogojno ljubezen brez vseh besed. Namenjen je vsem vlažnim pasjim očkam in
mehkim mačjim šapicam. Na katere ne smemo pozabiti še posebej v teh hladnih
zimskih nočeh.
Res, da ne znajo govoriti. A čutijo. Tako, kot smo mi radi
na toplem, so prav tako vse tačke srečnejše, če jih ne zebe in njihovi želodčki
niso prazni. Že njihov pogled bo pokazal zahvalo in spoštovanje, ki jo čutijo
do nas. Naj bodo tudi te majhne in velike kepice, deležne vse čarobnosti meseca
decembra.
»Dokler ne občutiš, kako je imeti rad živali, ostane del
tvoje duše neprebujen.« Antole France
Ni komentarjev:
Objavite komentar