KajaR
»V želji po opazovanju ptic,
moraš postati del tišine.«
Pričenja se zima. Temperature, ki so večinoma pod ničlo.
Sneg. Mraz. Vsi iščemo bunde, šale, kape … Da nas ne zebe. Kaj pa ptički? Ta
drobcena, lahkotna živa bitja, ki nas tako lepo prebujajo vse dni pomladi,
poletja, jeseni …
Ta svobodna bitja, ki jadrajo med kepastimi oblaki. Sledijo
pihanju vetra in toplini sončnih žarkov. Zdi se, da se ničesar ne bojijo …
morda vedo, da tudi če se veja, na kateri sedijo zlomi, ne bodo padli … saj imajo
krila … in znajo poleteti.
Mogoče so prav ptice tisti simbol lahkotnosti življenja.
Mogoče nas želijo naučiti, da zmeraj ne potrebujemo popolnega načrta z vsemi
koraki. Da je včasih dovolj le preprosto zaupati svojemu naslednjemu koraku …
in pluti s tokom življenja.
Danes smo se tako spomnili nanje. In obesili lojne pogače in
vse ostalo … da bomo ob njihovem petju uživali še veliko dni … Da bodo tudi
njihovi želodčki siti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar