Zabica
november 2013
"Ali morava dodati se sladkor', da bo še bolj sladko?" je vprašala, ko je stala na pručki, da bi dosegla vrh pulta, kjer sta poskusili pripraviti kompot. "Ne, da nama ne zagnijejo zobje".
"Eh, pa saj bova sli potek k zobozdravniku" se ni dala in je hitro vsula se malce sladkorja v breskov zvarek, za katerega sta kasneje ugotovili, da je povsem nejedljiv.
Medtem sta v pečici sušili prav poseben "bio čips" iz narezanih bučk in čakali, da bo hrustljavo "izsušen" in primeren za maraton risank pred Tvjem.
"Dajva še naredit čipsa" se je majhna pojava kar naenkrat spomnila. "da ga bova razdelili, tistim, ki nimajo pečice". "Jim ga ne bi raje potem kupili", je nadaljevala večja, ki se ji po celem dnevu obveznosti resnični ni ljubilo rezati na miniaturne kolobarje še nove neznanske količine bučk. "A-aaaaa", je zmajala z glavo. "Tudi oni morajo jesti zdravo, čeprav so stari" se ni dala odgnati ...
december 2014
Teden se je prevešal h koncu in z zadnjimi vzdihljaji pil upanje, ki je dogorevalo kot Airwickova dišeča svečka. Dan pred tem so razvozili kupe ozimnice starsotnikom, ki živijo v bedi, neopisljivi z vsemi besedami slovenskega slovarja ... V tišini so postavili smrekice in skladovnice drv, dodali košare domačih dobrot ... in pod plaščem noči odšli, brez da bi čakali zahvalo. Kot Božički. Kot dobre vile. A iskrice pretekle noči so se mešale z grenkobo, da je dogodivščine opisovala zraku pred seboj, ne vedoč, ali njene besede sploh še najdejo pot do bistva tiste male, ljubke glavice, ki jo je imela tako zelo rada. Pljučnica se je razbohotila po vseh mogočih segmentih že tako poškodovanih pljuč in malo telo se je v agoniji oklepalo življenja, čeprav je sama vedela, da postaja boj brezupen. Sama pri sebi je vedela, da bi v drugačni situaciji, v drugi vlogi svetovala preprost odstop od vseh postopkov zdravljenja. Umik. Dostojno smrt.
A ni zmogla. V torbici je nosila papir, ki jo je pravno obvezoval, k odločitvam, za katere je vedela, da je in bo odgovorna samo ona. A moralna odgovornost je bila bistveno večja, kot jo je opisoval list papirja, ki jo je označeval z mrzlim opisom "skrbnica". Hematom, ki je nastal, ko je nemočno treščil ob tla, kljub varnostnemu pasu iztrgana iz avtombila, je bil tako velik, da so se čudili, kako se to malo bitje sploh še lahko bori. Njej pa se je zdelo, da je vsak dan kakšen aparat več ob postelji ... Kakšen kabel več ... Kakšna cevka ... Kakšen pisk ...
Ampak saj vendarle - ne more nekdo kar umreti, si je dopovedovala ... jasno zanikajoč vse vedenje, ki si ga je priučila v letih študija. Ne, ne moja Klara. Ne danes. Ne jutri.
Upala je.
In skladiščila upanje kot ozimnico... za trenutke, ko ga je zmanjkalo.
15. december 2015
Nikoli nisem razumela, kaj je tako pomembnega v kopičenju. Hrčkanju. Zalaganju polic s tisoč in enimi kozarci. A verjetno je to osnovna človeška narava, da poskušamo skladiščiti kup stvari "za težke čase", ki nato pridejo - ali pa ne. Vmes pa kupe oblačil prerastemo... Marmelada splesni ... Testeninam poteče rok ... Ali pa se na ozarcih preprosto nabere toliko prahu, da nam enostavno ni več do tega, da bi jih odprli ...
Zato smo poskusili letos velik del ozimnice zbrati preko zbiralnih akcij ... In smo jo ... Veliki paketi, polni dobrot (z zelo velikim odstotkom domačih marmelad) so se v preteklih dneh počasi dopolnjevali s stvarmi "za pocrkljat" .... rumeno polento... zdrobom ... čajno klobaso ... Da so na koncu dobili obliko (in vsebino), ki smo jo želeli ... Niso samo navadni paketi ozimnice, ampak "posladki" ... stvari, ki se nam zdijo samoumevne, nekdo pa jih ni zaužil že desetletja, saj niso del standardnih paketov hrane ... Zaprti in v ravni vrsti čakajo naslednji teden, da se skupaj z božičnimi zvezdami odpravijo iskat iskrice v očeh ... Na drugem koncu Maribora pa se je začela delavnica pekovskih mojstric, ki bodo zamesile dobre stare orehove potice in kakšno makovo ... kopico božičnih piškotov ... ter pripravile sladke pakete, ki bodo na pot romali k drugim starostnikom kot del božičnega presenečenja ...
Hm.... Torej božično ozimnico imamo ... Čakamo le še dan, ko bodo vsi ti številllllni paketi našli nove lastnike ;)))
Ni komentarjev:
Objavite komentar