KajaR
… ali bodi Božiček za en dan …
Nikoli nisem marala nakupovanj zadnji dan pred Božičem, a
letošnje leto me je čas pošteno prehiteval. Tako sem se že zgodaj zjutraj
podala na pot nakupovanja še zadnjih malenkosti. Med vsem hitenjem v gneči, ki
se je večala iz sekunde v sekundo, sem v mislih naredila seznam, kaj moram
skrbno izbrati za tiste, ki mojega kratkega, a zato toliko bolj iskrenega
obiska danes ne pričakujejo.
Cimetove dišeče svečke zmeraj pričarajo nasmeh na obrazu
sosede. Prijateljičina mama ima najraje božični čaj. In Nika obožuje kinder
čokoladice. Kupljeno!
Če sem mislila, da je »gužva« v trgovinah neznosna, so mi
ceste pokazale še večji kaos. Po
cesti, za katero do doma potrebujem med normalnimi dnevi kakih pet minut, je
vožnja ta dan trajala slabo uro.
Zavijanje vseh darilc, pričakovanja odzivov vseh bodočih
prejemnikov, poslušanje »Bele snežinke«, vonj po vaniliji, postavljanje
smrekice, pripravljanje božične večerje, pa še in še je spremljalo ta dan.
A ko je bilo vse končano, sem vzela vse tri paketke, si
nadela božično kapo in se podala na svoj »božični pohod«.
Začudenje sosede, ko sem pozvonila pri vratih je bilo zelo
posrečeno. Širok nasmeh, topel objem. Skodelica čaja. In presenečenje ob
odvijanju darilca. Iskrene želje ob praznikih … in že sva se poslovili.
Le nekaj metrov naprej je tako name čakala mala Nika, ki
pridno čaka, kdaj se vrnem iz šole, da se lahko pride igrat. Pupa, ki mi riše
nasmeh na obraz z vsemi »spoznanji« in ugotovitvami o fantih pri 6. letih. »Kiiiiiiiiiiiiiiiinderrrrrr
sem dobila« je bil odziv, ko je papir končal na tisoč koščkih nekje sredi
postelje. Tudi z njo sva preživele le kratek čas, saj me je čakal še en naslov.
»Se vidiva srček« sem jo objela in hitela dalje.
Pozvonim pri vratih hiše moje prijateljice že od malih nog. »Dober
dan, stric Božiček je zelo zaseden, pa me je prosil, če vam lahko jaz predam
njegovo darilo« … in nasmeh se je narisal okrog in okrog obraza. Bil je res
ogromen, tak iz srca. »Pa kako si ugotovila ravno ta najboljši okus?« … »Božiček
pač ve vse …« … seveda sem tudi tukaj »morala« spiti dobljen čaj, poklepetati o
vseh dogodkih zadnjih dni, ko se je zunaj začelo že temniti. »Jaz bi resnično
še kar ostala tukaj, a me čaka še kuuup opravil. Želim vam prijeten večer in še
lepše praznične dni« sem še uspela zaželeti in čakala me je pot … domov.
V objem vseh tistih, ki so me zadnje dni videli bolj malo
ali skorajda nič. Ta večer sem namenila njim. Pogovorom ob božični večerji.
Igranju kart, človek ne jezi se in ostalih iger. Smehu, petju, plesu. Ta večer
je bil večer za ljubezen, toplino, bližino. In svoji družini sem podarila
največje darilo … sebe, svoj čas.
Naj bo jutrišnji dan poln topline, sreče in obdan z vsemi tistimi ljudmi, ki so vam dragi. Naj bodo praznični dnevi eni tistih najlepših!
Ni komentarjev:
Objavite komentar