KajaR
Danes pa bom. Prvič darovala to čudežno rdečo tekočino. Te 3
dcl tekočine, ki v nekem trenutku lahko ohrani bitje nekega srca, ki ga ne
poznaš, ki ga ne boš spoznal nikoli … pa bo morda prav zaradi tebe živel še
mnogo let. Danes bo dan, ko bom postala krvodajalka.
Odlični načrti, ki so jih prekrižale besede kirurga, ki me
je le vprašal »A ti to misliš resno?« in se mi le nasmehnil. »Ja, seveda, zakaj
pa ne?« Ja, saj vem. Retorično vprašanje, ob dejstvu da sem »krvodajalka« že
dobro leto in tri mesece. Le da ta moja »darovana kri« na žalost ne reši
nobenega življenja, enega pa že pošteno jezi.
Obiski kirurgij in kirurgov so tako postali neka nova »stalnica«, ki ji kar ni in ni videti konca. Vsak nov pomeni »novo iglico« … od tistih
najmanjših, do takih, ki nekaterim popolnoma omehčajo kolena. Priznam, jemanje
krvi je bilo zame nočna mora. Tudi tisto iz prsta. V prostoru z napisom »laboratorij«
je v trenutku izginil ves moj pogum. In če bi mi leto in pol nazaj rekel, pojdi
darovat kri … vse drugo lahko, a tega ne morem. Bojim se.
Danes sem bila odločna. Sedla bom na stol. Pogumno in brez
strahu. Pomagala bom pri reševanju življenja. Kaj, če bo nekoč prav moje telo
tisto, ki bo odvisno od odločitev vseh tistih, ki gredo na krvodajalsko akcijo.
Po premisleku in velikemu odsvetovanju, sem se odločila, da
je morda tokrat res veliko bolje za moje zdravstveno stanje, da kri darujem
takrat, ko bodo obiski UKC-ja redkejši ali enaki nič. Tako sem poslala darovat
kri vse svoje prijatelje. Ki nimajo razlogov, za zavrnitev moje ponudbe. Na
moje presenečenje, se jih je kar pet odločilo upoštevati me. Tudi tisti, za
katere vem, da bi morebitni pogled na iglo lahko bil »usoden« …
Sama sem ugotovila, da se moramo včasih soočiti s svojimi
strahovi … da na koncu ugotovimo, da sploh niso tako strašni, kot so se zdeli. Ta
nasvet, sem pridno delila z ostalimi. In bila izjemno ponosna, na čisto vse …
ki brez premisleka, z nasmehi čez obraz … »častijo rdečko« drugim. Na enak
način, kot tudi mene čaka dan, ko bom »dala za rundo« … prvič … a sedaj vem, da
tisti »prvič« ne bo zadnji …
Ni komentarjev:
Objavite komentar